Vas Kamnje


Sprehod skozi vas Kamnje

Kamnje je vas na pobočju Čavna, ki je iz doline ni videti, saj jo zakriva veriga vipavskih gričev. Ko ti v Potočah ob glavni cesti kažipot pokaže smer, mu slediš, in ko zapustiš Potoče, uzreš pred sabo v pobočju visok bel zvonik in gručo hiš okrog njega z mogočno kuliso Čavna in Kuclja v ozadju. Tik pred prvimi hišami stoji ob cesti mogočen star hrast, v njegovi senci si lahko oddahneš ob leseni mizi in na informativni tabli, ki stoji zraven, prebereš zanimivosti o kraju. Skozi Novo naselje prideš do pokopališča. Sprehod med nagrobniki ti obrača list za listom vaške zgodovine z imeni in priimki tistih, ki so tu pokopani. Najstarejši nagrobnik je iz leta 1857. Nasproti pokopališča te na hude čase II. svetovne vojne opominja spomenik padlim borcem, talcem in umrlim v pregnanstvu.

Jedro Kamenj tvorita dve skupini hiš. Ob cerkvi sv. Mihaela je Brith s šolo in  z igriščem, malo niže pa Vas – včasih imenovana tudi Vodopivska vas, saj so bile v njej v večini družine s tem priimkom.

Pri pokopališču zavijemo desno v Vas. Z mostu čez Kamenjski potok  s pogledom sledimo vodi, ki pada čez deset metrov visok kamnit prag. V središču vasi so hiše razporejene v ozke gase. To je najstarejši del Kamenj z značilno vaško kmečko arhitekturo. Hiše so bile zasnovane tako, da je bil prostor čim bolj koristno izrabljen. V pritličju je bila klet, pred njo pa pod velbanim gankom (balkonom) z ene strani kurnik, z druge pa svinjak. Na gank so vodile kamnite stopnice. Gank je bil zavarovan s kamnitim zidom, na katerega so naslonili kamnit podporni steber nadstreška. V nadstropju so bili bivalni prostori z veliko kuhinjo in eno ali dvema sobama. Stranišče je bilo na ganku. Podstrešje so včasih uporabljali tudi za senik. Vsaka kmečka hiša je seveda imela tudi  štalo (hlev).

Danes je večina hiš obnovljenih, ena pa je še ohranila staro podobo. Na vzhodni strani vasi se po pobočju vrstijo terase z njivami. V vseh letnih časih, posebno pa spomladi, je čudovit pogled nanje, podprte s kilometri kamnitih zidov.

Ko pridemo do kapelice, se nam odpre pogled na Brith in mogočno silhueto velikega kamenjskega mostu pred njim. Most je bil zgrajen konec 19. stoletja in je ponos kamenjskega kamnoseškega izročila. Ob poti, ki vodi v zaselek Pirjevči, stoji informativna tabla z zemljevidom in opisi izletov v čavensko pobočje.

Veliko župnišče ob cerkvi priča, da je bila fara Kamnje dokaj pomembna. Pred cerkvijo je kaplanija, kjer je bila včasih tudi šola, nato gostilna, sedaj  pa sta v njej dve stanovanji. V cerkvi so na stropu freske italijanskega slikarja Del Nerija, najbolj znamenita pa je Tominčeva slika Marije z Jezusom iz leta 1855.

Košček prave kmečke idile pa človek najde v zaselku Poki. Tu sta še dve hiši, sicer že nekoliko obnovljeni, vendar nam z okolico dajeta vtis nekdanjega kmečkega življenja. Tudi tu so pod zaselkom v strmem pobočju terase utrjene s kamnitimi zidovi, na njih njive, zraven pa trte, posajene v plante. Med njimi rastejo beke, ki jih še uporabljajo za vezanje trt. Tudi oreh, stare hruške in češnje si še vedno ohranjajo svoj življenjski prostor v tej lepi in mirni naravi.

KAMENJSKI MOST

V Kamnjah je med drugim vreden ogleda stoletni most med Brithom in Pirjevči, ki smo ga za stoletnico, leta 1995, temeljito obnovili.

Most je trdno in vzorno zidan ter v ponos domačega kamnoseškega izročila. Zidali so ga ob koncu 19. stoletja, ko je vas za časa župana Jožefa Slokarja – Piklovga doživljala enega izmed vrhuncev svoje moči. Tedaj so imele Kamnje v goriški deželni upravi vplivnega zastopnika nadučitelja Vodopivca, v župniji nekaj podjetnih duhovnikov, v vasi pa skupino delavnih, garaških ljudi, ki so veliko prispevali k  njeni sedanji podobi.

Most je dolg več kot 40, visok nekaj manj kot 10 in širok 5 metrov. Stara pot čez sotočje je šla v pozabo.

GROHARJEVA SLIKA

Župnišče hrani Groharjevo Sveto družino iz leta 1897. Skoraj tako kot slika je zanimiv njen nastanek. Slikar Ivan Grohar se je v gostilni v Potočah zadolžil in za plačilo naredil sliko, ki so jo kasneje podarili župnišču v Kamnjah. To je eno zgodnjih del tega velikega impresionista, vendar pa zaradi neizrazitih barv ne sodi med njegova pomembna dela.

PRIREDITVE V KAMNJAH

Šagra sv. Mihaela – Jesensko praznovanje farnega zavetnika na nedeljo okoli njegovega godu 29. septembra ima dolgo tradicijo; tesneje pa je povezano s krajevnim praznikom od leta 1990. Sprva sta ta del organizirala KS in bife Čermelj, danes pa za to skrbita KS in ŠKTD Kamnje.

Velikonočni pohod na Malo goro – Je vsako leto na velikonočni ponedeljek. Za organizacijo od samega začetka leta 1998 skrbi planinska sekcija Kamnje, ki deluje v okviru PD Ajdovščina. Od skromnega začetka, ki pa je bil dobro zastavljen, je postal pohod prepoznaven daleč naokoli in iz leta v leto privablja več pohodnikov, ki se v Kamnjah in na Mali gori lepo počutijo. Ustvarila so se nova prijateljstva, ki dober glas o Mali gori in kamenjskih planincih ponesejo tudi v zamejstvo.

Kamenjski kros – Tek je organiziran prvi polovici januarja v okviru tekov za zimski pokal Primorskih novic. Prvič ga je pripravila skupina športnih zanesenjakov, sedaj pa ŠKTD. Krožna proga v dolini na začetku vasi je precej razgibana in za gledalce skoraj  v celoti vidna z enega kraja. Start, cilj in podelitve nagrad so pod mogočnim hrastom. (JV)