Župnija Kamnje


Med letoma 774 in 850, ko se je v Vipavski dolini ustanovila cerkvena organizacija, so tudi Kamnje dobile prvo, leseno kapelo ali cerkev. Verjetno je bila posvečena sv. Mihaelu. Stala je ob tekoči vodi, ker so tedaj po starem obredniku še krščevali s potapljanjem. Ta cerkev je bila krstna in je imela širši pomen.
V Kamnjah sta bili vsaj še dve cerkvi: cerkev sv. Martina pri Pirjevčih in cerkev sv. Katarine.

Leta 1400 je bila ustanovljena samostojna župnija v Kamnjah, ki je ena izmed najstarejših. Še do leta 1857 je obsegala: Skrilje, Vrtovin, Stomaž, Dobravlje, Selo in Gojače. Na željo župljanov so se zadnji štirje kraji tega leta ločili od fare in se pridružili sosednjim samostojnim župnijam.
Gotovo je na sedanjem mestu stala župnijska cerkev sv. Mihaela že pred Jožefinskimi reformami.
Ime za osrednji del vasi – Brith – dokazuje, da je bilo okoli cerkve tudi pokopališče.
Kamenjska župnijska cerkev je bila pozidana že v 16. stol.

Josip Tominc je leta 1855 naslikal podobo Matere Božje, ki pa je leta 1923 skoraj popolnoma pogorela. Leta 1925 jo je renoviral Del Neri.

Leta 1858 so iz cerkve odstranili star, bogato izrezljan in obilno pozlačen lesen oltar ter utrdili tlak za velik kamnit oltar, ki ga je takratni duhovnik Sodat kupil v Benetkah.
Sprememba življenja po odhodu Francozov in po dograditvi dolinske ceste sta spodbudili razmišljanja o prenosu župnijskega središča v dolino, v Potoče.
Ko je v 17. stol. pogorelo župnišče, se pravi kaplanija na južni strani cerkve, so postali argumenti v prid spremembam še tehtnejši. Toda odločila je darovnica Ignacija Savletiča, ki je odstopil župniji stavbo, kjer stoji današnje župnišče. Potoška stranka je tako izgubila in sedež župnije je ostal v Kamnjah.
Na novo cerkev je mislil tudi župnik Kosec. Umakniti se je hotel trem glasnim gostilnam: Lekževi, Martinkni in Matevževi. Načrtoval jo je nekje pod današnjim pokopališčem, a se je zameril Vrtovincem in načrti so mu splavali po vodi.

Leta 1842 je fara dobila nove zvonove, in ko je le-te odnesla prva svetovna vojna, je dal tedanji župnik Črnigoj leta 1928 v Vidmu vliti nove tri, od katerih je ostal še ta večji.
Tako je leta 1893 župnik Brezavšček sezidal novo zakristijo, njegov naslednik Kosec je postavil leta 1910 novo župnišče. Župnik Franton Črnigoj je z vojno odškodnino in zapuščino Terezije Slokar leta 1925 popravil cerkev.

6. julija 1925. se je začelo podiranje in zidanje nove cerkve, tiste, ki stoji še danes, pod vodstvom zidarskega mojstra g. Stepančiča iz Vrtojbe.

Kakršna cerkev, takšni svetniki

31. avgusta so položili temeljni kamen, ki je viden po letnici v prezbiteriju zunaj cerkve.
V grobek je gospod župnik Črnigoj vložil 60 vrst denarja in en cekin iz leta 1674.

Ob tej priložnosti je bila spisana tudi spominska listina.

Nova cerkev je dobila prav posebno lastnost.Te nima nobena druga cerkev na Goriškem. Ima namreč štiri zračna oddihala nad krnižem, ki jih je gospodu župniku svetoval inženir Fabjani.Cerkev se čez noč sama prezrači.

26. septembra je bila cerkev pokrita. Za “likof” so zidarji dobili pol štruce kruha in pičlo mero 1 litra vina.

Cerkev je bilo potrebno še opremiti. Gospod župnik Črnigoj je mislil tudi na to. Dal je popraviti cerkvene klopi, renovirati zakristijsko omaro, orgle, postaviti nove zvonove, kamnosek Čuk iz Gradiške je postavil nov tabernakelj pri oltarju sv. Jožefa, slikarska dela je zaupal goriškemu slikarju Del Neriju.

Del Neri je naslikal oljnato sliko nad portalom, postavil je ornament pod streho prižnice in naslikal je dvanajst apostolskih križev ter sliko Kristusa, ležečega v božjem grobu.
29. septembra 1927, na farni praznik sv. Mihaela, je bila nova cerkev posvečena.
Slavje je bilo veliko. Postavili so slavoloke, in sicer v Potočah, pred šolo v Kamnjah in pred cerkvenim stolpom.

Krajani in farani so tako dobili novo cerkev. Upravičeno so bili lahko ponosni nanjo.

Zidanje cerkve je bila v tistih težkih povojnih časih pogumna odločitev, povezana z visokimi stroški, ki so takrat dosegli 179.647,40 lir.

Vhod v cerkev krasi mozaik, ki ga je leta 1987 izdelala sestra Darinka iz Skrilj.